Po več kot štirimesečni državni prisili domačega bivanja, sva končno spet lahko zadihala na svežem zraku. Sprememba okolja je bila itak nuja. Lansko spomladansko gužvo v Izoli nikakor nisva hotela podoživeti še enkrat, zato sva šla tja, kjer gneče sigurno ni bilo.
Z dnevom dopusta in vikendom, sva lovila še zadnje tople dneve.
Jutra so hladna, vendar se čez dan še prijetno ogreje.
Letošnje leto je primerno za izbris v vseh pogledih. Odšla sva malo “naštukat” letni dopust.
Ko poletje enkrat pride na vrh, zadiši po jeseni.