Spremembe so vedno dobrodošle, zato sva se po dolgem času ustavila za vikend na slovenski obali. V petek zvečer sva rolete potegnila dol v Lazaretu. Sobota je bil dan za prečesavanje slovenske obale, saj že lep čas nisva bila v teh koncih.

Zakurblala sva motor in se odpeljala v Koper. Živahnost mesta naju je presenetila, zato sva naredila en krog peš. Od tam sva odšla po nekdaj obalni cesti proti Izoli. Cesta je po novem namenjena pešcem, kolesarjem in po novem famoznim motornim petindvajseticam. Najin skuter ne paše v ta rang, zato sva se peljala ekstremno počasi in se delala, da sva v skladu z novim zakonom. 🙂 Na koncu v Izoli so bili mestni redarji in policija. Ups, kaj pa zdaj. Smo se gledali kot pes in mačka in na koncu razšli brez mednarodnega incidenta. Ja, nazaj bova šla drugje. V Izoli so baje pozimi urejali prostor za avtodome, samo so uspeli urediti samo dve beli silhueti avtodoma na parkirišču. To je vse. Aja, cena parkiranja ostaja ista. Šla sva naprej v Piran na najboljši sladoled, skok na obzidje, pogled za vogal na punti in jasno obilno kosilo v čevabčilnici. Nazaj sva šla po skrajšanem postopku, morda celo preveč, saj se po hitri cesti bojda nebi smela voziti. 🙂 Sva bila pa najhitrejša. Popoldne je bilo kot nalašč za kopanje.

Nedeljo zva začela z obiskom Milj. Center je bil nabito poln obiskovalcev. Vsi so kupovali rože v “teglcih”, zakaj ne vem čisto natančno. Po sprehodu sva se odpeljala nazaj, kjer je bilo že vse polno sonca željnih obiskovalcev, zanimivo uglavnem Italijanov. Dan je spet prehitro minil in domov sva se pripeljala iz sonca v največji naliv.