Bližal se je konec leta in s tem povezani dela prosti dnevi. Želje so bile velike, realne možnosti malo manjše, dejansko stanje pa povsem drugačno.

Plan je bil, da v torek zvečer spakiram smučke in navijem konje proti Dolomitom, vendar zaradi deževnega vremena prestavim odhod za en dan. Sreda ni bila nič kaj obetajoča, vremenska napoved je ostala enaka, deževalo če čedalje bolj in ponovil se je isti scenarij, kot pred leti, ko je bila začrtana enaka pot. Zvečer sem še pogledal na radarsko sliko padavin in z mešanimi občutki sva z Mihom začela nabirat kilometre proti Dolomitom. Marija žal zaradi narave dela konec leta ne dobi dopusta. Na poti sem pričakoval dež v nižinah, na koncu poti pa sneg. Pričakovanja so eno, realnost na cesti pa drugo. Na Jesenicah se je sneg začel oprijemati ceste, na pol poti proti Kranjski gori ga je bilo že toliko, da sem resno začel razmišljat, ali bova uspela zvozit vsaj do Kranjske gore in tam prenočiti. Snežni metež je bil tako močan, da brisalci niso opravljali več svojega poslanstva. S precej napora sva priplužila do Trbiža in sklenila tam prenočiti. Kasnejši pogled na splet in na dolžino zastojev mi je dal vedeti, da je bila odločitev pravilna. Dolomiti bodo počakali na drugo priliko. Zunaj je tako močno snežilo, da se je sneg okoli kamperja vidno dvigal. Spustila sva rolete in ošla spat.

Zjutraj sva se odločila, da ne rineva naprej, ampak kljub temu, da ponoči niso uspeli pripraviti skoraj polovico prog, smučava na Višarjah.

Nekaj ur smučanja je bilo več kot dovolj, saj je bil sneg težek in ne preveč premrznjen. Popoldne sva krenila naprej proti Nassfeldu. Iz Pontebe je cesta ozka in glede na količino padlega snega še ožja. Cesta na prelaz se precej vleče in višje, kot se vzpenjaš, več snega je. Na vrhu so prometni znaki komaj gledali izpod snega. Parkiral sem na skoraj edinem prostem mestu, pa še to sem se moral rikverc zarit v sneg. Ajajaj, koliko snega. Ošla sva na večerno izvidnico. Temperature so se spuščale in do jutra skoraj dosegle desetko pod lediščem.

Petkova smuka je bila v kičastem sončnem vremenu po vrhunsko pripravljenih progah na naravnem snegu. Si lahko še kaj boljšega zaželiš? Presmučala sva skoraj vse in se pred mrakom spustila v dolino in odpeljala domov. Doma smo naredili izmenjavo, Miha je ostal doma, z Marijo sva pa potegnila proti morju, kjer smo novo leto dočakali z mojo Big sister.

Turobno deževno vreme nas je predčasno poslalo domov.