Družina Štrok

Naša potovanja in dogodivščine

Potopisi po mesecih:

S kolesom po naravnem parku

Letošnje prvomajske praznike nismo kaj dosti načrtovali, saj so razmere narekovali zdravniki. Tudi take stvari se zgodijo, zato smo kljub vsemu uspeli spraviti skupaj štiri dni potovanja.  
Ker nismo vezani na točno določeno destinacijo, je naš cilj narekovalo vreme, ki je kazalo da bo še nekako vzdržno v okolici Dunaja, zato smo se odločili, da krenemo na Nežidersko jezero zraven Dunaja. Ob tem jezeru je veliko kolesarskih stez, katere so zaprte za ostali promet, le kolesarji lahko uporabljajo te poti, tako smo imeli namen večino časa kolesariti. 
Pot smo začeli v četrtek popoldne. Iz domačega kraja nas je pospremil dež, ki je kmalu ponehal. Ko smo prečkali mejo, je zazvonil telefon in prijatelj Bojan pove, da so spremenili plan potovanja in se odpravljajo v isti smeri kot mi. Čez slabo uro smo že bili skupaj in odločili smo se, da preostanek poti prevozimo skupaj. Naš cilj je bil kraj Podersdorf, (N47.856652, E16.828672) kamor smo prispeli pozno zvečer in kjer smo na lepo urejenem hotelskem  parkirišču prenočili.
IMG 4523
Naslednji dan smo se prebudili v oblačno jutro, katero je kazalo znake izboljšanja in res je bilo tako. Sonce je posijalo in na plano izbezalo kolesarje različnih starosti. Mi smo se prestavili v bližnji kamp, (N47.854154, E16.826580) saj smo nameravali ostati štiri dni, alternative kampu pa v bližnji in daljni okolici ni. Bojan z družino je ostal na parkirišču, saj so popoldne nameravali krenili proti Dunaju.
V kampu nas je čakal že Boštjan z družino, kateri so svoje popotovanje začeli na Blatnem jezeru. Kmalu sta stala avtodoma parkirana skupaj in debata s pivom v roki teče na polno. Imeli smo srečo, da ravno te dni ko smo bili tam, poteka svetovno prvenstvo v surfanju. Zanimiv dogodek, ki smo si ga ogledali naslednji dan. Dopoldansko sonce nas je spodbudilo, da smo se počasi odpravili s kolesi do vasice Illmitz. Kolesarjenje v tem delu predstavlja pravi užitek, saj so kolesarske steze speljane med vinogradi in ob jezeru.  
IMG 4531IMG 4538IMG 4586
Na poti je veliko postajališč za kolesarje, zato pot ni naporna in je primerna za družinsko kolesarjenje. Postajališča so lično urejena in ponavadi je zraven še kakšen razgledni stolp. Na poti so nas spremljale številčne goske, kjer so se cele družine sprehajale po cesti, na kar opozarjajo tudi znaki ob cesti. Po 20km prikolesarimo v Illmitz, od koder nas loči še nekaj km do pristanišča, od koder pelje kolesarska ladja na drugo stran jezera. V pristanišču je lep park in odločimo se, da si privoščimo daljšo pavzo. Po enournem prepuščanju sončnim žarkom in posedanjem na obali se počasi odpravimo nazaj proti kampu. Ker se ne maramo voziti po isti poti nazaj, se odločimo, da glavno kolesarsko pot z oznako B10 zapustimo in nadaljevali smo po poti B20. Zopet smo se vozili med vinogradi in ob več manjših jezercih. Srečevali smo veliko kolesarjev od starih do najmlajših. Prevoženi kilometri se najmlajšemu članu naše ekipe že malo poznajo in čedalje pogosteje so se postavljala vprašanja, če je še daleč. Končno smo prispeli nazaj v kamp. Ker je bila ura že pozna smo brž potegnili na plano roštilj in pripravili kosilo. Podprti z dobrim obrokom obsedimo na stolih. Med tem pridejo na obisk Bojanovi, preden odidejo naprej. Izmenjali smo izkušnje, kje je kdo bil oziroma kolesaril in med to silno debato se ulije dež  skoraj iz jasnega. Dež je vztrajal celo popoldne in pokvaril vtis lepega dneva. Zvečerilo se je še prehitro in prvi dan je bil že za nami, prekolesarili smo malo čez  40km.  
Zbudili smo se v sončno jutro in če bi sodil dan pred večerom, bi nas čakalo popolnoma sončno vreme, pa temu žal ni bilo tako. Po zajtrku smo se počasi prikobacali iz avtodoma. Sosednja posadka je bila prav tako že budna in skovali smo plan, da gremo skupaj z ladjo na drugo stran jezera in potem s kolesi 25km nazaj.
IMG 4613IMG 4622IMG 4625
Ni trajalo dolgo in kmalu smo že sedeli na ladji. Vozni red je sicer še bolj krmežlav oziroma ladje vozijo poredko, samo nam je enajsta ura odhoda ravno odgovarjala. Ker smo bili gostje kampa, smo dobili nežidersko kartico ugodnosti in cena vozovnice je bila polovična. Vreme se je iz minute v minuto slabšalo in naenkrat je nastalo brezvetrje in sopara. Teh muk nas odreši kapitan, ki ladjico usmeri proti drugi strani jezera. Po slabi uri vožnje prispemo na sosednjo obalo.  
Zajahamo vsak svoj bicikel in se odpravimo po B10 kolesarski stezi. Nismo prevozili niti sto metrov in že so začele padati prve kapljice. Bili smo odločeni, da bodo prenehale in vrtimo pedala naprej in res so kmalu ponehale, še več, zjasnilo se je in celo pot nazaj nas je spremljalo sonce. Na tej kolesarski stezi, ki poteka malo bolj stran od jezera kot na drugi strani, imajo veliko postajališč za kolesarje in skoraj na vsakem smo se ustavili in malo polenarili. Za pot dolgo 25km smo tako potrebovali skoraj štiri ure. Popoldne, ko smo se vrnili nazaj v bazo, smo zopet malo poroštiljali, potem smo se pa odpravili na ogled polfinala v surfanju.
IMG 4686IMG 4652IMG 4687
Ker vetra ni bilo, je tekmovalca potegnil vodni skuter, ta pa je predstavil svojo akrobacijo. Zanimivo za pogledat. Takrat sem si zaželel tistega pravega nenadnega vetra, ki se na tem jezeru pojavi in ravno tako nenadno pojenja. Finalna tekma je bila napovedana za poldeveto uro. Ker je bila pavza predolga smo odšli nazaj lovit popoldanske sončne žarke. Vstop na finalno tekmo smo imeli brezplačen z nežidersko kartico, vendar smo raje posedeli s familijo Inetbike pred avtodomom in srkali pivo. Dan se je prevesil v večer in utrujeni smo se pospravili spat.  
Naslednje jutro smo ostali sami, prijatelji so se odpravili dalje. Ker smo imeli prejšnji dan srečo z vremenom, ga glede na vremensko napoved nismo upali izzivati in smo se odpravili na ogled gradu Halbsturn (N47.874446, E16.971883) z avtodomom. Pot ni bila dolga, saj je po cesti slabih 14km, če bi se pa odločili za kolo, bi pa par ovinkov več naredili in bi jih naklepali celih 15km v eno smer. V gradu spet vnovčimo kartico in privarčujemo celih 24 eurov. Kartica nam postaja čedalje bolj všeč. Imeli smo malo sreče, da je vodič po gradu malo zamudil, tako smo ujeli vodenje, sicer v nemškem jeziku, ampak glede na to, da mami obvlada »dojče šprahe«, ni panike. Kmalu naše veselje skazi mladi vodič, ki govori s takim narečjem, da ga ni za zastopit. Vodenje je trajalo slabo uro. Vmes smo prišli do točke, kjer je opisoval zgodovino Lipicancev, ki so jih imeli na gradu in skupini nemško govorečih turistov razlagal, da izvirajo iz Lipice na Slovaškem. Glede na to da znam nemško samo »grose bir bite«, se nisem hotel pravdati z njim, angleško pa pajac itak ne zastopi. No, če so ostali turisti kupili te buče, ki jih je prodajal vodič, je bilo tudi meni v redu, je pa opazil naš smeh. Po ogledu smo se podali v park in na grajski vrt, oziroma kar je od njega ostalo. Na slikah je vrt mnogo lepši od dejanskega.
IMG 4695 IMG 4710
Počasi smo se odpravili nazaj.  Med potjo začne spet rahlo deževati in odločitev, da ne gremo s kolesi, se je kasneje izkazala za odločitev stoletja, saj nas je zajela nevihta ravno, ko smo pripravili kosilo in pobrali dobrote iz roštilja. Med nevihto in vetrom je kamp oživel in iz povsod so vsi množično vlačili na plano surfe in začeli deskati po vodi. Celo popoldne smo jih lahko opazovali, dokler se veter ni polegel. Prenehalo je tudi deževati in odločil sem se, da med eno in drugo nevihto odkolesarim eno tridesetko. Odpravil sem se okoli jezera Zicksee. Ker sem izzival vreme, je vreme sprejelo izziv in na poti, 4km pred kampom me napere na polno. Da bi bila pa mera polna, se vsuje še toča debeline grahovih zrnc. Kakor hitro se je vsulo, tako hitro je ponehalo in v kampu ni padlo niti kaplje dežja, zato sta me Miha in Marija začudeno gledala, kako da sem tako moker. Popoldne smo preživeli ob opazovanju mladcev, kako vrtijo jadra na surfih.  
Zjutraj nas je zbudilo sonce, ki je sijalo iz modrega neba. Najbolj zagreti surferji so že v vodi in lovijo veter. Počasi smo se zvlekli iz postelj in jih opazovali skozi stransko panoramsko okno, skoraj tako kot da bi gledal Discovery channel na big screen TV. J Ko smo se jih nagledali smo se počasi spakirali in odpeljali proti domu. V tiste konce se še vrnemo, naslednjič na nasprotno stran jezera.  
 
 
Vse slike so tukaj.
 
 
Tukaj si lahko ogledate zemljevid kje smo kolesarili:
 
Klik spodaj 
 
 
 
-         Okoli zeckzee
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži