Poletje je pred vrati, kakšne blazno hude vročine ni bilo in kakor zgleda je tudi še en čas ne bo. Tokrat sva z Marijo krenila v Belo krajino jasno, Miha nima časa, da bi šel z nama, zato sva v petek pozno popoldne potegnila na turistično kmetijo Fortunovi N45.594813 E15.283873 ob reki Kolpi, kateri ponujajo tudi prostor za avtodome po ceni 11€/noč na avtodom. Pred odhodom sem se najavil nadvse prijazni šefici. Zvečer malo pred mrakom sva prispela. Šefica nama je pokazala prostor kamor se lahko namestiva. Prostor je ograjen, tako je ločen od dnevnih naključnih obiskovalcev. Lepa travca naju je čakala, da najino skoraj štiritonsko kravco zapeljeva nanjo. Malo pomislekov, da postaneva nepremičnina na tej lepi travci je sicer bilo, samo preteklo deževje ni tako razmočilo zemlje, da bi se vkopala. Iz te travce je lep pogled na reko in na jez.

Tisti, kateri ste čustveno navezani na kampe, imate zraven povsem nov kamp Krasinec. Mariji je zvečer kot ponavadi hitro zmanjkalo baterij, sam sem se pa še nekaj časa pasel po brezplačnem internetu.

Noč je bila mirna in zjutraj okoli osme ure mi je le uspelo odpreti oči. Menda sta se dva sosedova petelina dajala, kateri bo bolj glasen in eden je bil že čisto hripav, ko sem ga še sam slišal. Po poznem zajtrku sva se spravila na kolo in se zapeljala po bližnji okolici.

Nabrcala sva nekih 15km, pa bi jih še več, če nebi bilo tako soparno. Šla sva do ribnika, pa do letališča, pa do ene dveh kampov, pa do ene par kopališč. Z ugotovitvijo, da sva v bistvu na najboljšem punktu v temu koncu sva se vrnila nazaj do avtodoma. Osvežujoči skok v Kolpo je bil prav blagodejen. Najlepši vstop v reko je iz začetka jeza, potem se sprehodiš malo po jezu in čof v vodo. Tisti neučakani lahko pa uporabite vrv, ki je privezana na drevo ob obali.

Voda se je po preteklem deževju zbistrila, no ja pa tudi ohladila. Kolpa je na tem delu neprimerno čistejša od kopališča v Podzemlju, ki je nekaj kilometrov nižje, saj nikjer ne zastaja in se ne vrtinči z ujeto umazanijo. Po deževju je bila temperatura vode 19 stopinj, meni sicer to odgovarja, Mariji pač malo manj. Po osvežitvi z vodo in vsak s svojo barvo piva, Marija prisega na črno pivo, sva pripravila kosilo. Iz boxa sem izvlekel še zadnji rekvizit in to je bil plinski žar. Po grill kosilu sva obnemogla v senci pod tendo.

Popoldne je minilo čisto prehitro, saj bi lahko izmenjajoče se kopanje in poležavanje v senci z lahkoto delal dalj časa.

Nedeljsko jutro je bilo še toplejše kot sobotno. Sonce je bilo že precej visoko, ko sva uspela zlesti iz avtodoma in si privoščit kavo. Ni minilo dolgo časa, ko sva spet plavala po stopinjo toplejši Kolpi kot prejšnji dan. Popoldne sva počasi krenila nazaj proti domu. Na Kolpo se sigurno še vrnemo, samo kaj, ko je poletje tako kratko.