Nedelja 19.08.2007 je bila lep sončen dan. Miha je bil na počitnicah v Lučah, midva (Andrej in Marija) pa sva doma preganjala dolgčas. Spraševala sva se, kaj neki bi počela. Padla je odločitev, da greva v Trento, kjer še nisva bila. No pa pojdimo na pot:

– ob 11.12 odhod z avtom iz Črnuč

najino navdušenje je kar hitro splahnelo, saj sva že na cestninski postaji na Brezovici naletela na zastoj. Bila je prometna nesreča. No saj nisva čakala dolgo – kakšnih 10 minut.

– ob 11.46 sva bila na cestninski postaji Logatec

V Logatcu sva opazila bencinsko črpalko MOL (tu imajo baje najboljšo nafto, žal pa je iz Ljubljane malo daleč…..). Opazila sva tudi skakalnice in žičnico. Ja, moram priznati, da nisva vedela, da imajo v Logatcu skakalnico.

– ob 12.02 Godovič

– ob 12.14 Idrija

– ob 12.18 Spodnja Idrija

Nato sva se dolgo časa vozila po »kolesarksi stezi« nato sledi ZOŽENJE CESTE! čez nekaj časa pa še eno ZOŽENJE CESTE, na srečo samo z ene strani. Glede na to, da sem doma iz Luč ob Savinji in je bila do nedavnega cesta Ljubno – Luče poglavje zase, je bila pa tale ozka cesta tudi zame malo preveč!

– ob 12.55 Most na Soči. Ogledala sva si akumulacijsko jezero, katero je bilo narejeno leta 1938. Na mostu sem si ogledala, iz kje skačejo v Sočo, in se trdno odločila, da jaz pa tega že ne bom počela.

– ob 13. 18 Tolmin

Opazila sva tablo »Vršič odprt«, torej se lahko peljeva naprej.

Ob cesti sva končno našla kafič »Pri Skali« Pila sva kavo z mlekom po zelo ugodni ceni (0.85€). Tako poceni kave v Ljubljani ni. Samo za jutranjo kavo je malo daleč…

Nato sva nadaljevala pot. Ob cesti sva videla veliko nekih posebnih prometnih znakov (glej sliko) in se spraševala, kaj pomenijo. Moj Andrej ne bi bil on, če ne bi izvrtal kaj ta znak pomeni. Zato je po e-pošti poslal vprašanje na Direkcije Republike Slovenije za ceste, kjer je dobil naslednji dogovor:

»Zadeva: Obcestni znak z vprašajem na območju Tolmina

Spoštovani,

v nadaljevanju vam posredujemo odgovor na vaše vprašanje glede znaka z vprašajem na območju Tolmina.

Znaki, na katerih je vprašaj, so postavljeni na območju med Tolminom in Kobaridom in sicer je v dolžini 6 km postavljenih 19 tovrstnih znakov. Izdelan je bil na pobudo Policijske uprave Nova Gorica in sicer z namenom zmanjševanja prometnih nesreč in smrtnih žrtev. Vsak izmed teh znakov označuje mesto, kjer se je zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom.

Policija je na Direkcijo RS za ceste posredovala vlogo za postavitev teh znakov in pridobila ustrezno soglasje. Glede na to, da po klasifikacijah znak ne spada med prometne znake, je postavitev omejena zgolj na poletno sezono. Prvič so bili znaki postavljeni v letu 2005 na cesti med Godovičem in Idrijo, v letu 2006 na cesti med Idrijo in Tolminom in v letošnjem letu na cesti med Tolminom in Kobaridom. Glede na to, da se v času prisotnosti omenjenih znakov ni zgodila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom ocenjujemo, da je tovrstna akcija umirjanja prometa učinkovita, zato je postavitev teh znakov predvidena tudi v prihodnjih letih.

Lep pozdrav,

Tina Bučić, univ.dipl.kom.

Služba za odnose z javnostmi
Direkcije RS za ceste«

Nadaljujeva pot naprej:

– ob 13.51 Kobarid

– ob 14.11 Bovec

– ob 14.33 Trenta

– ob 14.55 Izvir Soče

Avtomobilov je bilo toliko, da sva komaj našla prazen parkirni prostor. Najprej sva malo pomalicala, nato pa sva se povzpela, do izvira. Na koncu moraš biti že kar pravi alpinist.

Ko sva končno prišla do mesta, kjer naj bi izvirala Soča, ni bilo o vodi ne duha, ne sluha. Voda je prišla na površje kar nekaj metrov nižje.

Pa saj ni važno, pomembno je, da sva našla to »Krasno hči planin«

– ob 16.03 prišla na prelaz Vršič

Ljudi je bilo, kot v Ljubljani na Čopovi. Povzpela sva se še do Tičarjevega doma (1620 m nad morjem) in naprej do Poštarskega doma (1688 metrov nad morjem). Na poti sva občudovala tudi znamenito »Ajdovsko deklico«. Povzpela sva se še na goro Vršič. Na vrhu je kar neprijetno pihalo. Ob 17.14. sva se odpeljala naprej

– ob 17.27 sva prispela do Ruske kapelice

– ob 17.57 Kranjska gora

– ob 18.00 Podkoren – Zelenci

Ogledala sva si še izvir Save Dolinke. Bila sva že na več izvirih, ampak nekako sva bolj navajena na slapove. Da pa reka izvira kar iz nekega jezera, je pa malo čudno. No ja, tudi Ljubljanica pri Močilniku je zgodba zase. Kakorkoli, tile Zelenci so nama bili zelo všeč. Tudi okolica je zelo lepo urejena.

Nato sva se odpeljala proti domu in

– ob 19.30 prispela domov

Tukaj je dokaz, da lahko v dobrih 8 urah (beri en šiht) vidiš kar lep kos naše lepe Slovenije.

Marija