Ker smo že lani bili na prazniku češenj v Brdih, smo se letos odločili, da gremo spet, samo tokrat na glavno dogajanje, na zadnji dan praznika, pred tem se pa še malo na morju odmočimo. Naše potovanje smo začeli v petek po službi in nekako do 17. ure nam uspe dvigniti sidro. Pot smo začeli z nabiranjem krogov po domačem kraju, saj se nisem spomnil, da bi potreboval kakšen kos oblačila, ki bi bil daljši od kratkih rokavov. Na srečo se je Marija spomnila še pravi trenutek in vrnili smo se nazaj domov, ter dopolnili garderobo. Po drugem krogu skozi domač kraj, le zapeljemo na avtocesto in poženemo proti italijanski obali. Naš cilj je bil naravni park Valle Vechia, ki leži med Caorlami in Lignanom, dobri dve uri in pol iz Ljubljane. Na kopanje smo morali malo počakati, saj nas je zastoj na avtocesti k temu prisilil. Kljub oviram na poti, se v večernih urah pripeljemo na ogromen parkirni prostor ob obali. Del parkirišča je namenjen avtodomom in moram priznati, da ni majhen. Parkirali smo v družbo nemških avtodomov, kateri so prevladovali na tem parkirišču.

Ker je bil večer še mlad, sva z Mihom skočila v kopalke in mahnili smo na plažo. Mariji se je zdelo prehladno za kopanje, čeprav je bila temperatura zraka prijetnih 22 stopinj, zato je kopanje preskočila. Na poti do plaže smo ugotovili, da na tem terenu kraljujejo komarji. No, če ne bo hujšega bomo tudi to preživeli. Morje je bilo sicer primerne temperature, samo poguma za skok v vodo nekako ni bilo. Po krajšem obotavljanju, sva z Mihom le zabredla v vodo in čofotala po njej, kot majhna otroka. Po kratkem kopanju smo se vrnili nazaj v topel avtodom.

V novo jutro smo se zbudili naspani kot mali dojenčki. Po zajtrku in lenobni kavi smo se počasi odpravili do plaže.

Plaža je neskončna, mivke je v nedogled, obiskovalcev pa skoraj nič. Končno smo našli mirno plažo, kjer ti noben marele ne postavi pred nos in kjer ni nadležnih plažnih prodajalcev razne krame. Dan smo preživeli na relaciji plaža-morje-plaža z občasnim obvozom do avtodoma, kjer smo spotoma še obrnili pleskavice na roštilju. Proti večeru smo zaradi odhoda v Brda zaključili s turnejo in se počasi odpeljali do 80km oddaljenih Brd, natančneje v vas Dobrovo. Tja smo prispeli po dobri uri vožnje. Redarji so bili na vsakem vogalu in nič ni kazalo na to, da vedo kaj počnejo. Izgledalo je tako kot, da samo luftajo tiste odsevne jopiče in nič drugega. Ko sem zapeljal do prvega, sem ga vprašal, kje so nam odmerili prostor. Začudeno me gleda in pravi naj zapeljem naprej v vas, da se mora najprej parkirišče v vasi popolniti. Bučman, s tole veliko kravo pa že ne grem tja, si mislim. Vljudno sem mu razložil, da sem videl iz ceste parkirane avtodome in da grem tja zraven parkirat. Prav, odvrne, pojdi, boš videl, do kod te bodo spustili. Tako je pobec brigo preložil na drugega redarja in me spustil mimo. Parkirali smo v družbi ostalih avtodomov.
Dan se je počasi nagibal v večer in odšli smo na sobotni večerni žur. Na glavnem trgu so neki mladci špilal meni nerazumno zvrst glasbe, zvenelo je kot kakšen histerični napad dretja. Šli smo dalje in prišli do bolj civilizirane fešte, saj so špilali trubači iz Zaječarja. Ja, brača Srbi so prišli fešto delat. Komaj smo našli prostor, da smo naslonili vsak svojo rit na klop. Ker smo bili ravno od večerje, ni nobeden izkazoval lakote, čeprav so pekli pleskavice, pa kuhali prebranac, …..Trubači so svirali in svirali… še Mihu so bili všeč. Po kakšni uri nonstop nažiganja so si končno privoščili pavzo, tako smo se odpravili dalje po vasi raziskovat, kaj se je še dogajalo. Spotoma smo kupili češnje, katere so bile za polovico cenejše kot lani. Zakaj, nam še danes ni jasno. Naleteli smo na štant z mortadelo velikanko in jasno eno porcijo je bilo treba pojest. Treba je bilo tudi probat češnjev štrudelj na vse to sem pa nalil še pivo. No, glede na to, da je rožljalo po mojem prebavnem sistemu celo noč, kakšnih večjih motenj v delovanju sistema ni bilo zaznati. Vrnili smo se nazaj k trubačem, saj so na osrednjem trgu še vedno peli histerijo. Trubači so nas zabavali pozno v noč.

Naslednje jutro nas zbudijo sosedje oz otroci. Počasi smo se zložili skupaj in pozajtrkovali. Med pitjem kave, me je pa zmotilo dejstvo, da soseda, ki pomiva posodo vodo spušča direktno na tla namesto, da bi imela rezervar za odpadno vodo zaprt. Zadeva me malo pojezi, saj taki packi mečejo slabo luč na vse uporabnike avtodomov. Glasno sem razmišljal, da teren ravno prav visi, da bo tisti kup žajfnice prineslo ravno pred naš vhod in res ga je. Tako smo imeli pred vhodom razmočen šoder z dodatkom blata in polno mehurčkov. Odneslo mi pokrovček iz moje puhle glave in v pižami sem stopil do sosede, ter ji razložil, da ji voda teče direktno k meni na vhod in da rabim čoln da lahko pridem nazaj v avtodom. Odgovorila je, da je ravno fertik. Ja fajn, samo jaz imam če vedno kup mehurčkov pred vrati namesto štenge. Ker ni bilo znakov obžalovanja, sem se obrnil in z glasnim pizdakanjem in akrobatskimi vajami zlezel nazaj v avtodom. Ne moreš verjet. Še preden sem uspel našemu Mihcu razložit, naj ne hodi po tem zmazku, je priracal direktno v avtodom in celega poštemplal. Fajn.

Ko sem se pomiril, in ko je pulz dosegel normalo in krvni tlak delovni nivo, smo se odpravili nazaj v vas malo v šoping domačih dobrot. Nakupili smo itak spet češnje, marelice, breskve, olive takšne in drugačne, žrebičkovo salamo….. skratka komaj smo prinesli do avtodoma. Po kosilu in eni kitici dremeža, smo se spet odpravili nazaj v dogajanje na razrez pite velikanke, kjer je bilo potrebno itak probat to čudo.

Dočakali smo še mimohod starodobnih avtomobilov in pozno popoldne še povorko z vozovi, na katerih je vsaka sosednja vasica predstavila en star običaj. Vredno ogleda, saj je bilo prisotno polno smeha, in domiselnosti. Najbolj mi je bil všeč prikaz spravila sena v kopice, pod kopico pa dva parčka nog, ki molita iz kopice in veselo migata. Le kaj sta počela? Obiskovalcev je bilo precej, saj je bil lep poletni dan. Prišli so turisti iz Italije, Avstrije in tudi iz Hrvaške.

Po končani prireditvi smo se počasi odpravili domov in v dobrih dveh urah smo bili doma. Za nami je bil lep vikend, poln pestrega dogajanja. Slike so pa tukaj.

Do naslednjič….