Končno spet po dolgem času spet en lep sončen vikend. Plan vikenda je bil zluftat smučke in martinčkanje na morju, zato neka oddaljena smučišča niso bila na kot opcija izbire. Petkova destinacija je bila nastavljena na Višarje. Pozno popoldne sem speljal iz domačega dvorišča in zgleda, da je bilo avtodomu preteklih štirinajst dni malo dolgčas in si je zmislil napako na ABS in ASR sistemu. Grrrr…. jezen kot pes, gledam tisti dve butasti rumeni lučki in odločen, da mi to ne pokvari lepega vikenda na glas bentim nad italijanom, ki ga je naredil. Motor ugasnem, ga ponovno prižgem in stanje je itak isto, to sem vedel že prej. Študiram, ali naj potegnem varovalko ven, da ne bom imel surlo celo pot rumeno osvetljeno. Mah… nema veze, bo že… in se odpeljem dalje, z mislijo, da bom že v ponedeljek šraufal. Po drugem ovinku si kamper premisli in pogasne lučke. Tako v miru odpeljem proti Višarjam, kjer se stlačim med italijane. Naravni sneg je celo v dolini in obeta se kičasto lepa smuka. Sobota je postregla z lepim vremenom in zraven tega paše še gneča. Naravna pošiljka je prišla vsaj mesec dni prepozno, saj v dolini že skoraj trobentice cvetijo.

Sobotni večer se je končal na parkingu nad kraškim robom, kjer je zagotovljeno mirno spanje. Ko sem parkiral sem ugotovil, da sem pregnal policijski avto, ki je verjetno prišel na “počitek”. Hahaha… Nedeljsko jutro z modrino in nekaj oblački na nebu je prineslo nekaj vetra. Po zajtrku je sledil spust v Izolo, kjer itak srečaš kakšnega sotrpina z avtodomom. Tokrat smo se srečali z Boštjanom in Moniko. Videli se nismo že kar nekaj časa in jasno za povedat je bilo veliko. Jaz jasno nisem mogel brez kofeta na obali in pa slastne gibanice 🙂 Za spremembo še kosilo v restavraciji na obali, nastavljanje soncu, debata o preteklih dogodkih…. in pozno popoldne je bilo naokrog, ter čas odhoda domov.