Izkoristila sva štiri proste dni, se napešačila, nasončila in veliko videla. Začela sva v Velenju na jezeru, preverila obetajoče novitete za letošnjo sezono, nadaljevala z izletom na Hom, se zapeljala na Kras, obiskala Štanjel, odšla naprej do Pliskovice in se po nasvetu lokalne poznavalke odpravila na pohajanje po Pliskini poti. Hvala Mojca. 😉
Tokrat sva šla po teranovi poti v Dutovljah. Lepo označena pot, z napisnimi tablami ob vsaki zanimivosti. Samo pot sva raztegnila do Tomaja in se vrnila po Jakobovi poti nazaj. Kras je z lepim sončnim vremenom, brez sapice vetra in z lepim ambientom ponudil res lep vikend.
Vremenska napoved je največ obetala proti primorju, zato sva odšla na Vremščico. Za izhodišče sva si izbrala Senožeče, kjer sva v petek zvečer parkirala avtodom. Vreme je tokrat sodelovalo, le ekstremno žal nama je bilo, da sva dereze pustila v avtodomu, saj je prvi del poti kateri gre skozi gozd močno poledenel, ko pa sva gozd zapustila, je pa tudi sneg izginil. Drugače sva bila pa navdušena nad Vremščico in lepim vikend vremenom.
Napovedana občutna inverzija in megla po nižini, naju je spet poslala malo višje. Tokrat sva šla v neznano, saj na Zelenici še nisva bila. Zvečer sva parkirala na prostornem parkirišču, se za 5eur izšolala na parkomatu, saj parkirnina velja zgolj do polnoči in je bilo vajo ponoviti naslednje jutro. Kakorkoli, nadihala sva se svežega zraka, zgoraj nad kočo se dodobra nasončila in spoznala nov okoliš. Obiskovalcev je bilo pa res precej.
Vedno smo samo hiteli mimo, nikoli ni bilo časa, da bi se ustavili, in se sprehodili po Trški gori. Tokrat sva prav namenom odšla tja na špancir po poti odprtih zidanic. Še vreme je sodelovalo.