Ne, ni še za kopanje. 😉 Sprehodi ob morju, kofetkanje in pa gibanica, ki je v Prekmurju nazadnje ni bilo moč dobiti, je dušo nahranilo za nekaj časa. Spotoma ob povratku domov, pa še vožnja po vinski cesti in nabava zajetne količine Terana – najboljše žlahtne kapljice na tem planetu. 😉
Spet na najljubšem smučišču… Sonce, brezvetrje, temperature ravno pravšnje, samo kaj, ko so vsi enako mislili. Gneča je bila precejšnja.
Snega v dolini ni nikjer, niti kje malo višje. Enačba s spremenljivko sončnega vremena in pa željo po smučanju v novi sezoni, je navrgla rezultat smučišča Turracher hohe. Snega za smuko je dovolj, temperature so bile ravno malo pod lediščem, le veter je bil moteč element.
Tokrat brez dolgovezenja… Na kratko, v telegrafskem stilu: Kras, nabiranje brinovih in šipkovih jagod, sonca pa le za vzorec.
Jesenska megla zna biti zelo trdovratna v naših koncih, zato je bil pobeg na obalo že kar samoumevna poteza. Vsako nakladanje je popolnoma odveč, ker slike povejo vse. 🙂