Spet Turracher Hohe
Spet na najljubšem smučišču… Sonce, brezvetrje, temperature ravno pravšnje, samo kaj, ko so vsi enako mislili. Gneča je bila precejšnja.
Spet na najljubšem smučišču… Sonce, brezvetrje, temperature ravno pravšnje, samo kaj, ko so vsi enako mislili. Gneča je bila precejšnja.
Snega v dolini ni nikjer, niti kje malo višje. Enačba s spremenljivko sončnega vremena in pa željo po smučanju v novi sezoni, je navrgla rezultat smučišča Turracher hohe. Snega za smuko je dovolj, temperature so bile ravno malo pod lediščem, le veter je bil moteč element.
Tokrat brez dolgovezenja… Na kratko, v telegrafskem stilu: Kras, nabiranje brinovih in šipkovih jagod, sonca pa le za vzorec.
Jesenska megla zna biti zelo trdovratna v naših koncih, zato je bil pobeg na obalo že kar samoumevna poteza. Vsako nakladanje je popolnoma odveč, ker slike povejo vse. 🙂
Lepo vreme je kompas obrnilo spet na vzhod države. Tako sva v petek z Marijo odbrzela proti Prlekiji in pristala v Ormožu na postajališču za avtodome ob ribniku. Prostora je bilo več kot dovolj in utrujena od napornega tedna sva se kmalu pospravila spat. Noč je bila zelo mirna in zjutraj sva se skoraj ob pol deseti uri le uspela spravit za mizo te pozajtrkovat. Sonce je sijalo v polnem sijaju že kar nekaj časa in po martinčkanju na klopci…