Ni lepšega, kot zbuditi se ob popolnoma mirnem morju, dvigniti roleto in opazovati kako jutro počasi prehaja v lep topel dan. Tokrat nam je uspelo ravno to. Zunaj je bil mir, še pticam se ni dalo oglašat, popolno brezvetrje in toplo pomladansko sonce. Lepemu jutru ponavadi sledi lep dan, ko pa na roštilju obrneš še kaj za pod zob je pa že kičasto. Najbolj pogumni se že za fruštek mečejo v mrzlo morje in zgleda, da se sezona nazadržno bliža.
Zima gre proti koncu in v deželo prihaja pomlad. Združili smo oboje skupaj in en dan odsmučali in se en dan posončili na morju. Snega je na italijanskih smučiščih še več kot dovolj, samo temperature so že pomladanske. Ko so na spletni strani zapisali, da imajo tri in več metrov snega, sem mislil, da gre za pomoto, ko sem pa videl, da so zaščitne ograje ob smučišču pod snegom in jih v bistvu ni videti, sem ugotovil, da nikakor ne…
Končno spet en spodoben smučarski vikend…
Zadnje čase vremenarjem ni več za verjet, saj je bilo bolj kot ne kislo vreme napovedano za vikend. Kljub slabi napovedi je bilo kar nekaj sonca, telohi cvetijo na polno, trobentice prav tako, drevje je začelo razvijat popke in prvi cvetovi so ugledali januarsko sonce, zunaj je bilo trinajst stopinj… Kam gre ta svet??
Vsako zimo sem si rekel, letošnjo zimo gremo pa malo v Dolomite pogledat in vsako zimo je bilo enako. Enkrat ni bilo časa, drugič volje, saj niso tako blizu, tretjič vreme… Tokrat sem se odpravil sam, saj sem imel po novem letu, ko so že vsi začeli delat, še cel teden dopust. Mariji ni za smučanje, pa še v službi je »nepogrešljiva« , Miha bi moral v šoli zaprosit za ministrove dneve, samo ni bilo časa in ker sem se…