DRUŽINA ŠTROK

Mrzlemu vremenu v domačem okolišu sva ušla in se napotila na dosti toplejši Kras. No vsaj vremenska napoved je bila taka in tokrat je bila točna. Pohajala sva po slikoviti Pliskini poti.

Tokrat sva pohajala po delu oz polovici Baragove poti, saj cela je dolga več kot 20km. Parkirala sva na prostornem parkirišču v vasi Dobrnič, samo kaj, ko je cerkvena ura celo noč vsakih 15 minut presekala tišino. Precej nadležno. Zjutraj se je še dalo hodit po zmrznjenem snegu, samo je ta kmalu priznal premoč soncu in večji del poti sva gazila po celem snegu.

Dve leti jih je držalo, preden so se premislili in ukinili vse koronske neumnosti. Smučanje je spet tako, kot v preteklosti. Za prvo smuko v sezoni je med kandidati zmagalo smučišče Višarje. Sonca kljub obljubam ni bilo, bilo je pa naslednji dan na krasu, kjer sva hodila po Teranovi in Jakobovi poti okoli Dutovelj in Tomaja. Iz snega pa na bolj topel in sončen kras…

Več dejavnikov je bilo, da sva ta vikend zavila v Goriška brda. Med drugim tudi nizek vinostaj doma v sodčku in ker imajo tam lokalci dobro vino, sva spotoma izkoristila priliko. Začuda je bilo tam ravno na vikend lepo vreme, sončno nenavadno toplo in brez vetra. Pohajala sva med vinogradi, katere so najbolj pridni domačini že začeli obrezovat. Pohodne poti so zmerno do pretežno dobro označene tako, da se skoraj težko izgubiš.

Tokrat sva praznike še malo raztegnila s kratkim podaljškom dopusta. Vremenska napoved je največ obetala v teh koncih, zato sva tam pohajala po različnih pohodniških poteh. Preverila sva še prednovoletni utrip na Ptuju in v Ljutomeru.