Tokrat so spet imeli vremenarji prste vmes, pri izbiri destinacije. Obetali so zgolj en dan sonca, vendar so se ušteli in naju spet našponali. Tako sva za podaljšan vikend uspela iztržiti le en dan, namesto dveh, tretji je bil pa za spremembo hortikulturno usmerjen. Kakorkoli, parkirala sva ob osnovni šoli in prenočila v spokojnem miru, vse do jutranjega zvona ob sedmi uri iz bližnje cerkve. Dremanje so prekinili športni obiskovalci, ki so imeli ob osmi uri skupni trening, aerobiko ali nekaj podobnega. No, ob deseti uri sva že brcala pedala na biciklih in podala sva se po panoramski kolesarski poti mimo samostana. Na spletni strani občine, je zapisano, da je to lahka nezahtevna pot, samo tistile uradnik, ki je tole zapisal, je najbrž tole ruto prevozil z mopedom in ne s kolesom. Malo bolj je bilo treba brcat pedala, pa je šlo. Prevozila sva nekih 15km, se nagledala panorame in popoldne regenerirala telo na toplem sončku. Ogledala sva si še sam otoček, zavila v gostilno na skutin in jabolčni zavitek in proti večeru odvihrala domov. Celotna prevožena pot je klik ->tukaj.  Več slik je pa klik -> tukaj