Vikend se je začel z odličnim. Miha je po nekem čudnem ključu s šolo zaključil teden dni prej in že cel teden hodil na šiht. Tega je moral v petek prekiniti, saj je bil povabljen k ravnatelju. Ponavadi se gre k njemu na zagovor, tokrat je bilo drugače, saj je bil eden izmed redkih dijakov na Vegovi, ki je kasiral odličen uspeh. Domov je prinesel spričevalo z odličnim uspehom, podprtim še s kupom ostalih priznanj iz raznih tekmovanj. Z Marijo nama je ponos rastel hitreje kot karkoli na svetu. Odlično, da bi vsaj približno tako ostalo v prihodnje. Za morski vikend v družbi staršev se ni odločil, zato sva sama dva potegnila čez mejo. Preden sva prispela na cilj, je Marija že kovala plan, kako se bova parkirala v vogal parkirišča ob morju, z vhodom v avtodom iz travce. Sigurno ne bo tako, sem jo “potolažil”. 🙂 Ko sva prispela na cilj, je res en kamper že stal točno tam in začel sem se smejat, pa ne zato, ker je bilo mesto že zasedeno, ampak zato, ker je bila to moja sestra. 🙂 Neplanirano srečanje se je spremenilo v družaben večer. Odlično. Večer je bil prekratek, zato smo si vzeli še malo sobote preden smo odšli spat. 

Jutranje sonce nas je precej zgodaj zbezalo na plano. Spravila sva se na skuter in se zapeljala na sosednjo plažo obiskat še eno dobro družbo. Icko & company so se že hladili v senci pod drevesom. Odlično, sva jim prišla pomagat. 🙂 Icko se je zgleda odločil za zdrav slog življenja in s kanujem odveslal na jutranjo regato. Za navigatorja je seboj vzel še sina. Vročina je neusmiljeno pritiskala in odbrzela sva v ribarnico po ribe za južno. Spet odlično, saj ni večjega gušta, kot na obali roštiljat. Nadaljevanje je bilo izmenjava ležalnika in morske vode. Spet odlično. 🙂