Od minulih praznikov, nam je uspelo iztržit samo en dan čistega sončnega razvajanja. Tokrat smo se šli igro kdo bo koga. V soboto zvečer sva se parkirala tik nad primorsko meglo in se pogreznila v miren spanec. Nedeljski jutranji pogled izpod rolete je obetal sonce, vendar je po zajtrku zmagala megla.

Sledil je plan B in premik slabih sto višinskih metrov višje. Sprehod po soncu med neobranimi grmički šipka je kmalu skrajšala megla, ki naju je izsledila. Sledil je plan C in premik še slabih sto višinskih metrov višje.

Tokrat nama špancir po krasu ni prekinila megla, se je pa vztrajno plazila za nama. Zanimivo je bilo opazovat, kako so se doline polnile z belo kopreno. Pozno popoldne, ko je sonce začelo izgubljati moč, sva se vrnila do avtodoma, pripravila pozno kosilo in počasi odpeketala domov.