Letni čas je primeren za nabiranje kostanja, zato sva šla v te konce, kjer je menda veliko kostanja. Nekaj sva ga nabrala, nisva bila pa edina, ki sva to počela. Na Rudnici je nov stolp, kateri ponudi res lep razgled daleč naokoli.
Včasih je fajn združit opravke in hkrati še kaj zase naredit. Tako sva se zapeljala v Zreče, parkirala na mestu namenjenim za kamperje in naslednji dan odpešačila na bližnji 700m visok hrib Golek. Tja tudi vodi Srčkova učna pot, samo so table tako kaotično postavljene, da je bolje, da se jih ne držiš. Ampak, vseeno sva imela lep izlet.
Letošnje leto je v vseh pogledih milo rečeno čudno. Čudni so bili tudi občutki ob prihajajočem dopustu. Za dopustniško destinacijo sva si letos izbrala Albanijo, katere pa nisva videla. Po vseh avgustovskih poplavnih dogodkih nekako nisva zbrala dovolj motivacije za obisk te države. Tako sva za en teden pristala v bližnji Italiji, kjer sva z namenom delala nič. Ampak res nič v pravem pomenu besede. Poplave so nama pobrale vso energijo, saj smo z obilno pomočjo prijateljev, znancev, sosedov, sorodnikov…
Po skoraj mesecu dni, od kar smo bili tudi mi v obilni meri deležni poplav in plaza, smo se končno za silo zložili in uspela sva celo za en dan na oddih. Zapeljala sva se na Kostanjevico ob Krki.
Piknik v hladu domačih slapov. Ja nimajo vsi sreče, da jim po posesti teče studenec. Za pijačo hladit ja ravno pravšnje temperature, za pregreto telo pa žal ne.