Letos sva se odločila, da za prvomajske praznike ne zbirava kilometrov do destinacije, ampak lepo počasi ležerno po občutku in trenutnemu navdihu. Zgleda, da nama tak stil čedalje bolj ugaja. Vreme je obetalo še največ ob morju, vendar ne na hrvaškem, kamor vsi derejo, kot, da je to edini konec, kjer sije sonce. Od kar so se vselili v bratovščino evra, so pa povsem izgubili kompas. No začela sva na italijanski obali kmalu čez mejo in bolj kot ne tam…
Naveličana hladnega vremena sva končno dočakala spodobno topel vikend. Ni nama bilo hudo, malo sva hodila in malo počivala.
Del praznikov sva preživela pri sosedih na obali. Lepo vreme je privabilo mnogo obiskovalcev in občutek je bil, kot, da smo že sredi poletne sezone.
Oba sva že kar težko čakala novo potovanje in naposled sva le dočakala. Zaželela sva si malo Toskane, predvsem pa Umbrijo, saj se nama zdi, da ima še več za ponudit, kot pa sama Toscana. No in sva šla. Petek je bil klasičen, kot že ničkolikokrat, dolgočasna poznopopoldanska vožnja mimo beneškega zaliva v samo delto reke Pad, kjer sva v Mesoli na že skoraj domačem PZAju prenočila. Nisva bila sama, še štirje somišljeniki so nama delali družbo. Sobotno jutro je…
Glede na planirane dogodke v bližnji prihodnosti, je najbrž tole zadnje smučanje v tej sezoni. Zima se počasi umika v visokogorje, kjer je še užiten sneg, malo nižje pa ne več.