Novoletno pohajanje je v bistvu nadaljevanka Božičnih praznikov. Smučišča so daleč od idealnega, po nižinah pa že narcise cvetijo. Kam gre ta svet?Pohajala sva po dolenjski pokrajini, odšla pofirbcat v Novo mesto in se sprehodila po bližnjem gričevju.
Za praznike sva se potepala po primorju in obali. Tudi k sosedom sva šla. Sprehodi med oljčnimi nasadi so za dušo spočit.
Minuli vikend sva se grela ob morju. Dan je sicer kratek, vendar dovolj dolg za sončne sprehode ob morju. Ugotovila sva, da tudi čez mejo vreme ni prizaneslo obali. Posledice oktobrskega deževja in vetra so še vedno vidne. Spomladi bo za nekatere delavce precej naporno, saj je naplavljenega materiala nenormalno veliko.
Minuli vikend sva glede na vremensko napoved malo raztegnila. Odšla sva na obalo, se sprehajala po Napoleonovi poti, se naužila pozno jesenskega sonca in odšla v Gradež. Ponavadi je tam spomladansko-poletno-jesenskih avtodom uporabnikov polno, samo nas najbolj zagrizenih je pa zelo malo. No v ponedeljek sva bila celo sama. Hudega nama ni bilo, bilo je nenavadno mirno.
Za vikend v Mokronog? Zakaj pa ne. In sva šla. Premorejo novo postajališče za avtodome, zgledno urejeno in z bogato odmerjenimi prostori. Okolica je primerna za pohajanje, tako sva odšla na prvi grič, kjer je cerkev in nato naprej do kostnice. Pohodnih poti je več kot dovolj, zato sva nekaj pustila za prihodnjič. 🙂