Krompirjeve počitnice so bile pred vrati, destinacij za obisk je toliko, da vseh naenkrat ne moreš obdelati in odločili smo se za obisk Bavarske. Cilj nam je bil Munchen, Bamberg in Regensburg. Mimo Munchna smo se že tolikokrat peljali, vendar nikoli ni bilo časa, da bi se ustavili.

Začetek potovanja je bil klasičen, v petek pozno popoldne odhod, spotoma sta se nam pridružila še prijatelja iz Kamnika in že smo brzeli čez Avstrijo. Prenočiti smo imeli namen pri jezeru Chiemsee, takoj iz avtoceste dol, ob vaškem fuzbal placu (N47.83949 E12.53884). Dve leti nazaj smo tam že prenočevali oz hoteli prenočiti. Takrat smo naleteli na gasilsko veselico in v tisto gnečo zapeljali z avtodomom. Bili smo lokalna atrakcija in se na brzino pospravili od tam. Tokrat smo se nadejali praznega parkinga in ko smo prispeli tja, so mi oči izpadle na fedre, kot v risanki. Spet je bilo vse zaparkirano in nabito polno avtomobilov, jodlarji so pa imeli veselico v veliki dvorani zraven fuzbal placa. Ja, nič, produžili smo dalje do bližnje štacune, kjer smo tudi že prenočili (N47.84978 E12.54235). Noč je bila mirna in zjutraj je bila prva poteza v štacuno po frišne rogljičke. Pot smo nadaljevali do Munchna. Parkirati smo hoteli pri Alianz areni, samo zaradi tekme se to ne da na dan pred tekmo in na dan tekme. Druga izbira je Olymipia park (N48.17463 E11.54255), kjer je samo parkirišče brez oskrbe. Po poti sem Bojanu razlagal po CB postaji, da v Munchnu na Olympia parkplacu pa ni varjante, da bo polhen, ker je pa ipak tako velik, da ni šanse, da je polhen. Kmalu smo se pripeljali do te rampe, vzeli parkirni listek in oči sem imel spet na fedrih, ker je bil parking nabito polhen. Ob sobotah imajo tam bolšji sejem. Komaj smo zadnji trenutek našli parkirišče in parkirali. Ker nas rabljena roba precej temnih prodajalcev ni zanimala, smo se z bicikli zapodili v mesto.

Do mesta je dobrih 5km in na Karlplacu smo bicikle zvezali z vsemi možnimi ketnami in ključavnicami. Po mestu smo odšli peš. Gneča je bila tako nepopisna, da moraš pač s korakom z množico. Ne vem, od kje se je vzelo toliko folka. Kriza se tam ne pozna, vsak drugi ima v roki vrečko z reklamo priznane firme, gostilne so bile nabito polne, tako da mizo težko dobiš prazno. Želeli smo poizkusit znano Munchensko belo klobaso in zavili smo v najstarejšo in najbolj priznano pivnico Avguštiner. Cene so zmerne, par klobas je malo manj kot 5€ zraven dobiš gratis zenf, ki je sladek kot norc, preste so pa malo manj kot evro. Jasno zraven paše temno pivo in vsi zadovoljni smo krenili dalje po mestu.

Ob 17 uri je na glavnem trgu Glokenšpil oz ples figur na mestni hiši. Zanimivo za pogledat. Ker nas je noč lovila, smo se zapeljali skozi mestni park do kitajskega stolpa, od tam pa nazaj na nesramno drago parkirišče, saj je samo parkiranje za avtodome 15€ brez kakršne koli oskrbe. Druge opcije pač nismo imeli. Prenočili smo v miru v družbi še enega špagetarja.

Naslednje jutro smo skovali plan, da obiščemo BMW muzej, se zapeljemo z dvigalom na olimpijski stolp, graščino Nymphenburg in premik do Allianz arene. Po plačilu parkirnine na avtomatu, smo ugotovili, da za avtomat predelani kombiji niso avtodomi, saj se je avtomat zadovoljil zgolj s 5€, cena je ista kot za avtomobile. No, mene je obral za trikrat več. Zapeljali smo se pred BMW muzej (N48.17673 E11.55867) in zgroženi ugotovili, da z avtodomom tam ne moreš parkirat, saj so vsa parkirna mesta pod zemljo. Marija je pobarala taksista, kje bi lahko stlačili naše gajbice, ta naj je pa spet usmeril na parkirišče, katerega smo pravkar zapustili. Ja, sevede, tja ne gremo in po enem kratkem krogu smo parkirali pod mostom zraven stacijonarcev. Spotoma smo pomagali še dedku prestavit prikolico in tako dobili džabe parking, kar je v Munchnu misija nemogoče. Z bicikli smo odbrzeli v BMW muzej in tam preživeli dobršen del dneva. Zadeva je zanimiva, na svoj račun je prišel naš 14 letnik, ki je bil čisto mehek. Ko se je lahko vsedel v tahudo petko, si naštelal zic, pa volan, pa malo gumbke pošlatal, je bila pa zmaga totalna in nasmešek na obrazu je bil neprecenljiv.

Ko smo obdelali cel muzej, smo se podali na Olimpijski stolp (N48.17459 E11.55370). Spet je bilo treba vlečt evre iz žepa in z liftom se na vrh oz na višino malo čez 180m pripelješ v nekaj sekundah, voziš se pa s hitrostjo 7m/s. Iz stolpa se lepo vidi celo mesto in daljna okolica. Odpravili smo se nazaj do avtodoma in se zapeljali ob vodni kanal (N48.15841 E11.51357) pred grad Nymphenburg. Če bi prej vedeli, bi lahko parkirali prav na grajskem parkirišču, ampak nič zato. Sonce je počasi zahajalo, tako da smo si lahko ogledali samo grajski park, muzej keramike in ostalih stvari pač ne, ker muzeje zapirajo za nas čisto prezgodaj. Kratek skok v slaščičarno in premik k Allianz areni (N48.22084 E11.62503). Parkirnina je bila 15€ s to razliko, da bi naj bila vsa oskrba. Malo morgen, oskrbna točka je bila zaklenjena. OK, vsebino wc kasete lahko skipam tudi v navadno školjko in tako je tudi bilo. Arena je osvetljena nekaj ur in vsake pol ure menja barvo. Prenočili smo kolikor toliko v miru, saj se precej sliši bližnja avtocesta. Zjutraj smo jo potegnili do Bamberga na lep štelplac z vso oskrbo (N49.88611 E10.90278).

Parkiranje je 12€, elektrika je posebej na evro kovance, prav tako voda, saj avtomat zahteva 1€ za 100 litrov vode. Na parkirnem listku je še koda za reciklažni otoček. Po kosilu smo se zapodili v mesto, tokrat kar peš. Samo mesto je prav simpatično, je pa tudi zaprto za promet. Zvečer smo zavili še v najstarejšo gostilno v mestu, in potem počasi odcapljali nazaj. Zmatrani smo pocepali v postelje.

Zjutraj smo po kofetku odlili in nalili tekočine, ter se počasi odpravili proti mestu Regensburg. Za Bojana in Tatjano se je dopust iztekel, tako smo sami nadaljevali pot. V Regensburgu smo parkirali na obrobju mesta (N49.02071 E12.11177), na sicer velikem parkirišču, vendar je bilo skoraj čisto polno. Kakšna oskrbna postaja so bile zgolj sanje, aja wc je bil na sredi parkinga. Parkirali smo na vogalu med lokalnimi stacijonarci, no pa tudi kakšen turist je bil vmes. Parkirišče je precej blizu ceste, zato je kar hrupno. Občutek ni bil ravno dober, ne vem zakaj, ampak za eno noč bo že. Kakšnega parkomata ni bilo nikjer in postalo mi je jasno zakaj je parkirišče polno. Odvihrali smo v mesto in ga prehodili podolgem in počez. Samo mesto nas ni tako navdušilo, kot Bamberg, pa tudi skozi mestno jedro se vozijo busi in avtomobili, kar je bilo rahlo moteče. Zavili smo še v lokalni štrudelraj in si ga privoščili vsak en kos. Na steni so imeli zanimiv napis, da dan brez štrudla je kot noč brez zvezd. To se je menda spomnil Franc Jožef.

Ker se je začelo temniti, smo počasi odpeketali nazaj do avtodoma. Zraven v polomljeni prikolici sem opazil mladenko z dojenčkom. Počasi sem začel seštevat ena in ena, ter poštudiral, da so to cigani. Hm…. Kljub temu, da sem imel bicikle zvezane s tremi ključavnicami, se lahko kakšen bicikel nalima na roke kakšnega njihovega sonarodnjaka. Po večerji sem šel še enkrat peš v mesto, če bi bilo lepo osvetljeno, bi se dalo kakšno lepo fotko narest. Marija in Miha nista imela volje, zato sta ostala v kamperju. Ko sem se vračal nazaj, me je Marija poklicala češ, da en cigo dvakrat žgan, z zlatim zobom vpije nanjo, da smo mu zamočili vhod v prikolico z našo odpadno vodo. Ko sem prišel nazaj, sem ugotovil, da ventil res ni čisto do konca zaprt. Sicer ne vem kakšna bi bila razlika tudi, če bi bil zaprt, saj je bilo parkirišče mokro, ker je bila popoldne ploha. Tukaj ne bomo spali, smo bili soglasni in prestavili smo se na drugo stran mesta na še večje parkirišče (N49.02624 E12.09140), prav tako brezplačno. Parkirali smo v družbo osmih kamperjev in zaspali v zelo mirno noč. Naslednje jutro smo počasi jemali kilometre proti domu in zvečer tudi prispeli.

Več slik je tukaj: Munchen, Bamberg, Regensburg