Na belo Zelenico
Napovedana občutna inverzija in megla po nižini, naju je spet poslala malo višje. Tokrat sva šla v neznano, saj na Zelenici še nisva bila. Zvečer sva parkirala na prostornem parkirišču, se za 5eur izšolala na parkomatu, saj parkirnina velja zgolj do polnoči in je bilo vajo ponoviti naslednje jutro. Kakorkoli, nadihala sva se svežega zraka, zgoraj nad kočo se dodobra nasončila in spoznala nov okoliš. Obiskovalcev je bilo pa res precej.
2 thoughts on “Na belo Zelenico”
Na tem parkingu je Tomaža vedno strah, da bodo kake skale zgrmele dol 🙂
V toplejšem obdobju gremo radi tja, Bornova pot je lepa, potem pa še uni famozni štruklji na Prevali, mmmm, potem lepo okrepčan lahko nadaljuješ tudi do Roblekovega doma 🙂
Če ne gledaš gor, ne veš, da lahko kaj zgrmi dol. 🙂