Če bi ženo poslušal, nebi pisal tak naslov. Tokrat je imela prav in dejansko sva hodila precej časa gor, potem malo dol in ko sem priznal, da sva zabluzila in se posipal s pepelom, sva spet hodila malo gor, potem pa še naokoli in prišla sva na cilj. No vsaj razgled med tem je bil lep. Lep je bil tudi podaljšan vikend.
Vremenska napoved je še največ obetala v teh koncih. Pravo spomladansko martinčkanje na toplem soncu.
Zaenkrat še ne kaže na to, da bi se od kje prikazala pomlad.
Letošnja zima misli resno. Tokrat za spremembo Italija.
Minuli vikend je bil precej razgiban. Če sem se zadnjič bahal z novo smučarsko pridobitvijo, se mora zdaj še Miha. Če je Bode Miller zmagoval na točno takih smučkah bova pa še midva. Ja prav gotovo. 🙂 Če bi res hotel ves potencial iz njih iztisnit, bi moral na koncu proge gate menjat, pa “ski wahterji” bi mi še smučarsko karto odvzeli. Kakorkoli, na odličnem avstrijskem snegu sva nasmučala 9000 višinskih metrov in pozno popoldne se je že poznalo malo…