Ponavadi je za praznike dež in še takrat, ko bi človek kam šel ne more. No letos dežja ni bilo, so bile pa precejšnje zdravstvene težave z Marijinim očetom in tako smo ostali v Sloveniji. Bolj kot so se prazniki bližali, bolj smo izbirali rezervne plane in od prvotnega plana A smo pristali na neplaniranemu planu D. Ker je bil oče v bolnici resno bolan, smo naša potepanja sproti prilagajali tako, da smo lahko še skočili na obisk v bolnico. Tokrat kakšnega ultra potopisa ne bo, bodo bolj slike, pa saj za spremembo je tudi to dobro.

Začeli smo ob morju ob družinski večerni debati ob ognju. Take zadeve se Mihu še posebej dopadejo. Vino, sok in pivo pozno v noč…

Da ne bo zgledalo, da smo samo lenarili… Malo smo zavrteli pedala po zgledno urejeni kolesarski stezi. Odsek, ki smo ga prevozili si lahko ogledate tukaj.

Lepa kolesarska steza se konča na italijanski meji. Priporočam zmeren spust, ker v nasprotnem primeru lahko končate v gostem grmovju.

Iz morja smo se prestavili v Savinjsko dolino, kjer smo spet vrteli pedala. To pot si lahko ogledate tukaj.

Eni imajo smisel za humor.

V Logarski dolini so snemali reklamo za en butast avto, ki ga ima morda zgolj enepar slovencev. Jasno, dolina je bila zaprta, klopca za opazovanje pa frej.