Napoved vremena nas je usmerila proti gorenjski. Tako smo vikend aktivno preživeli čez mejo pri italijanskih sosedih. V petek zvečer smo se precej pozno odpravili od doma in pozno zvečer prispeli na naš željeni cilj, od Rateč takoj čez mejo, na nam že znano brezplačno prakirišče, kjer naj bi v miru prenočili. Ko smo prispeli tja, nas je pričakalo zaplankano gradbišče. Šment, kaj pa zdaj to pomeni? Ja nič, zgleda, da parkirišče urejajo. V sekundi dvajset smo izbrali novo destinacijo za prenočevanje. Ne, nismo šli v Kranjsko goro na postajališče za avtodome, ker samo za prespat nam je bila parkirnina 15eur preveč, zato smo krenili na bližnja Belopeška jezera, kjer smo se pridružili štirim avtodomom.

Tam je parkiranje še vedno brezplačno. Zjutraj nas je predramil prvi avtobus obiskovalcev. Po poznem zajtrku smo zajahali bicikle in se zapodili po klancu navzdol. Ja, dol je letelo zelo, samo potem nazaj ni šlo tako simpl. Odkolesarili smo proti Kranjski gori in si spotoma ogledali še zaenkrat zaprto parkirišče za avtodome. Na kolesarski stezi je kljub jutranjim nizkim temperaturam bilo še vedno precej žvahno. Miha je srečal skupino sošolcev, ki so imeli planinski tabor. V Karanjski gori smo obiskali nam najljubšo slaščičarno in potem počasi odbiciklerali nazaj. Miha je celo pot sitnaril, da naj najdemo kje postavljen košarkaški koš in jasno želji je potrebno ustreči. Ker smo imeli namen zvečer gledati basket tekmo med Slovenci in Grki in ker na Belopeških ni TV signala, smo naredili kompromis in se iz tam, kjer smo imeli parkiran avtodom, odpeljali z njim nazaj v Kranksko goro, kjer naša antenca hvata signal od televizije. Tako smo bili vsi zadovoljni, ata, ki je lahko gledal basket tekmo in pa sine, ki je lahko gumo nabijal skozi basket obroč. Parkirali smo kar na šolskem parkirišču. Po tekmi smo jo potegnili na Rabeljsko jezero pod Predelom.

Prespali smo v miru tik ob jezeru. Zjutraj smo skovali plan, da ga obhodimo. Sprehod je po eni strani jezera prav prijeten, saj je vseskozi lepa urejena pot, po drugi strani smo se šli pa planince in se dvignili pošteno nad jezero, tudi pot je speljana večinoma po gozdu. Pozno popoldne smo odšli domov. Vse slike so tukaj.