Sončen morski vikend nas je usmeril na obalo. Klasični mejl imaš-nimaš časa sva si z Robijem izmenjala med tednom in že je bil petek naokoli, ko smo skupaj brzeli proti obali. Pristali smo na začetku Napoleonove ceste nad Trstom. Ob dobri kapljici smo zaključili večer. Sobotno jutro je bilo kot iz pravljice. Sončno, mirno in brez sapice, kot nalašč za doooolg špancir po Napoleonovi poti. Pot je res lepa, saj ponuja lep razgled na celoten tržaški zaliv.

Pozno popoldne smo se prestavil v Milje, na drugo stran zaliva. Tako smo imeli nočni pogled na Trst. Tudi nedeljsko jutro je bilo sončno, naužili smo se še dnevnega pogleda na Trst in tržaški zaliv, ter se spustili v Lazaret na nostalgično lokacijo – rtič, ki je sameval. Sonce se je počasi začelo skrivat za oblaki. Pripravili smo si že kar pozno kosilo in se odpeljali nazaj v Milje v šoping. S polno vrečo novih oblačil smo se odpeljali naprej še v en šoping. Ustavili smo se še v Grahovem brdu, nakupili frišno zalogo Terana in domače salame, se pomastili z bogatim narezkom in se naposled le odpeljali domov.