Panoramski polet
Ker se miha še ni peljal z letalom, smo se odločili, da mu napravimo presenečenje. Plan je tak, da se zapeljemo do letališča na Lescah, zajahamo enomotorno cesno in odletimo na enourni polet po gorenjski. Zjutraj po zajtrku, napokamo bicikle na avto in jo mahnemo proti Lescam. Bilo je lepo jutro in sonce je že kar pošteno pripekalo, saj je bilo sredi poletja. Našemu Mihcu se ravno ne brca bicikla po tej vročini, zati ni kazal nobenega navdušenja nad izletom. Pripeljemo se pred kontrolno stavbo na letališču in parkiramo avto. Miha nejevoljen izstopi in komentira, da je ful vroče. »Oči daj že enkrat dol iz avta te bicikle«, zamrmra skozi zobe. Ja bom, mu odvrnem. Gremo najprej malo letala pogledat, velja? No prav izdahne. Vprašam ga, če bi se peljal s katerim od teh letal?
Miha oživi, oči se mu zasvetijo in v šusu izstreli ja, ja, ja…No prav, pa gremo. Miha ni verjel, dokler nismo plačali poleta, pa še takrat ne čisto. Šele, ko nam je pilot odprl vrata in nas posedel, ter privezal na sedeže, je videl, da gremo zares v zrak. Miha je žarel, kot pečka. Pilot naredi še obhod okoli letala in se vsede ta krmilo. Začnem premišljevati, kako bo tole izgledalo, saj mi tale Cesna s katero bi naj leteli ni dajala nekega močnega občutka varnosti. Motor zarohni, in počasi se začnemo premikati. Opazujem, kaj počne pilot s knofki in ročicami, da bi se končno odlepili od tal in poleteli.
Tresenje in rukanje se umiri in začnemo našo pot proti Bohinju. Najprej letimo mimo Bleda. Vse se odvija tako hitro, da niti nimaš časa kaj dosti opazovat okolice. Kot bi mignil priletimo do Bohinja. Letimo nad Voglom.
Ogledamo si Krn, letimo mimo doline sedmerih jezer proti Triglavu. Na poti proti triglavu občutimo moč turbolence, saj nas dvigajoč topel zrak dvigne pošteno navzgor. Vse se tako hitro odvija, da težko slediš ko ti pilot kaže kam vse moraš gledati. Vseh stvari tako ali tako ne moreš videti, saj se na čase niti ne orientiraš prav. Kakorkoli tole so kriški podi, čeprav smo leteli v mesecu juliju, je bilo še videti ostanke snega. Bolj ko se bližamo triglavu, bolj nelagoden občutek me spreletava, saj smo se vozili v ravnini z vrhom. Ko smo že čisto blizu, pilot naredi krog okoli našega najvišjega vrha. Peljemo se tako blizu vrha, da si lahko videl obraze ljudi na vrhu. Zavijemo nad Kredarico in nadaljujemo pot proti trem alpskim dolinam.
Kmalu se znajdemo nad Kranjsko goro in že smo na poti proti Bledu. Preletimo golf igrišče in zavijemo na Bled. Nad jezerom naredimo dva kroga, nato sledi povratek nazaj na letališče. Bolj, ko se približujemo letališču, bližje tlem smo. Tale senca na fotografiji, sicer še dokazuje, da letimo. Sledi skorajšnji pristanek. Pilotu se zahvalimo za lep polet in strokovno vodenje. Miha ves navdušen vpraša kdaj gremo spet leteti? Ko bi le bilo tako enostavno.