Slovenska bistrica
Za spremembo je bila tokrat vremenska napoved za vikend kar ugodna. V petek sva z Marijo krenila proti štajerski. Parkirati sva imela namen pri jezerčku, kjer sva se že enkrat martinčkala na soncu. Ko sva tja prispela, so naju na mesto parkirišča pričakale skale ob cesti in zgleda, da parkiranje ob jezeru ni več zaželjeno. Jasno, lepo negovana travca je za pogled lepša, kot pa parkiran pobarvan pleh. Ja, nič, greva midva na plan B. Prestavila sva se do naslednjega ribnika, samo sva nekako ugotovila, da bodo najbrž zgodaj zjutraj ribiči začeli z napornim športnim ribolovom, zato sva se parkirala na najmanj obljuden del. Noč je bila izredno mirna in sonce je bilo že precej visoko, ko sva uspela zlezti na bicikle.
Odbiciklerala sva v Bistrico, si na brzino ogledala grad in se pod brajdo vsedla na en drink. Cene so skoraj pol nižje kot v našem velemestu. Popoldne sva pribremzala nazaj, testirala brezovo senco in kljub senčenju uspela staknit rdečico po koži.
Proti večeru sva se odpravila nazaj v Savinjsko dolino na Monikino praznovanje štiridesetletnice. Da pa nebi bila prezgodnja, sva se spotoma ustavila še ob jezeru Preserje in naredila en špancir. Sobotni dan sva zaključila že v mlado nedeljo in kmalu za tem zaključkom je začelo deževati. Jutro ni bilo nič kaj s soncem obetajoče. Počasi sva krenila naprej, samo ne daleč, spotoma sva obiskala še mojo sestrično Ksenjo, saj se nismo videli že preceeeeeeej časa. Besed ni in ni zmanjkalo in pozno popoldne nama je le uspelo priti domov. Bicikel pot je klik -> tukaj.