Vroč vikend, brez oblačka in z visokimi temperaturami je zadnje čase že prava redkost. Če prelistam malo lansko leto, je bilo vse skupaj od poletja eno skrapucalo, upam, da bo letos kaj bolje. Obeti so zaenkrat dobri.

V petek sva se šla posmehovat dolgim kolonam, ki so se valile proti morju. Skozi karavanke sva na cilj do jezera Wernberg prišla v eni uri. Nekaj minut za tem se je pripeljala še dobra družba. 😉 Parkirali smo se poleg še dveh avtodomov.

Zvečer smo si omislili roštilj palačinke in se zaklepetali pozno v noč. Naslednje jutro je bil sicer bicikel na programu, samo se mi zdi, da glede na visoke jutranje temperature ni bilo ekstra navdušenja. 🙂 No kljub temu smo nabrcali dobrih 20km.

Razgreti od “silnega” napora smo se zapodili na bolj kot ne prazno in zankrat še brezplačno plažo. Ker še ni tapravi datum, še ne kasirajo, nema veze, če je vroče. 🙂 Skok v jezero, katero je imelo 24 stopinj nam je narisal nasmešek na obraz. Namakanje do onemoglosti je prekinilo premočno sonce. Robi in Vlasta sta žal morala pobegniti proti domu, midva sva pa po kosilu nadaljevala s kombinacijo vode in ležalnika, vse do večera.

Zvečer sva se prestavila v Borovlje na znano lokacijo in še tam pisala nedeljsko nadaljevanko ležalnika in vode. Pozno popoldne sva bila doma.