Vremenska napoved je obetala lep vikend in to je potrebno izkoristiti. Gnača na morju itak ni za nas, zato sva sama z Marijo potegnila k severnim sosedom na eno izmed mnogih jezer. Miha je vstopil v motoriziran svet in kolesarjenje, pa še s starši je bilo čisto izven možnih meja izbire. Vožnja na skuterju je ipak svetlobno leto naprej od gonjenja bicikla in po njegovih besedah lahko bicikel kar deponiramo nekam v kot, ker ga v bližnji prihodnosti ne bo več rabil. Ja, sevede, se mi kar zdi…. Kakorkoli z Marijo sva v petek zvečer avtodom pognala proti Avstriji in kar smejalo se nama je, ko so po radiju obveščali o gnečah in zastojih na morju. Zvečer sva prispela na cilj in v spokojnem miru dočakala novo jutro. Temperature zjutraj so bile že bolj kot ne jesenske, sedemnajst stopinj je ravno prav za kolesarjenje po lepi kolesarski stezi R1 ob Dravi.

Po zajtrku in kofetku sva le uspela zajahat bicikle in se odpeljat lagano turistično na približno 25km dolgo turo z bicikli. Ob vračanju nazaj sva ugotavljala, koliko kopalcev bo še vreme ta lep vikend privabilo na kopanje. Ko sva se popoldne vrnila smo bili na parkirišču parkirani točno štirje avtomobili. Nisem mogel verjeti, da ni bilo nikogar. Počutil sem se kot kakšen penzjonist sredi tedna, pozno poleti nekje na obali. Temperatura zraka je bila malo nad 23 stopinjami, termometer na ročni uri je pa v vodi v jezeru pokazal meni nadvse primernih 22 stopinj. Kar se mene tiče je to zmagovita kombinacija gužve, in temperature.

Za kičasto razpoloženje sva še na plano izvlekla žar in za kosilo spekla orade. Ma kaj naj rečem, škoda da večkrat ni tako… Nedeljo smo si rezervirali za kulinarično razvajanje pri taščici. 🙂