V petek popoldne smo krenili proti prekmurju, saj je za ta konec Slovenije vreme še največ obetalo. Večernji cilj nam je bilo preverjeno parkirišče pri mlinu na Muri. Noč je bila precej sveža in pa zelo mirna, tako smo se zjutraj zbudili šele takrat, ko so v mlin prihajali prvi obiskovalci, teh pa ni bilo malo, saj je bilo kar nekaj avtobusov, ki so se izmenjevali na parkirišču. Po nabavi zalog poceni moke smo se odpravili v vas Grad, da…
Za spremembo od poležavanja in lenarjenja, smo odšli tokrat v Avstrijo na praznik jabolk v majhno vasico St. Georgen Im Lavanttal na Koroškem. V petek spet pozno zvečer, ker prej nam nikakor ne uspe, smo krenili proti Koroški. Ne ravno kmalu smo prispeli na cilj in po krajšem ogledu vasice in iskanju ravnega parkirišča, smo ga našli dohaj hitro, samo ne se smejat, parkirali smo na parkirišču vaškega britofa, na sredini travnikov 300m od centra vasice. Prepričani smo bili, da…
Napoved vremena nas je usmerila proti gorenjski. Tako smo vikend aktivno preživeli čez mejo pri italijanskih sosedih. V petek zvečer smo se precej pozno odpravili od doma in pozno zvečer prispeli na naš željeni cilj, od Rateč takoj čez mejo, na nam že znano brezplačno prakirišče, kjer naj bi v miru prenočili. Ko smo prispeli tja, nas je pričakalo zaplankano gradbišče. Šment, kaj pa zdaj to pomeni? Ja nič, zgleda, da parkirišče urejajo. V sekundi dvajset smo izbrali novo destinacijo…
Dolgo časa smo se odpravljali v ta konec Slovenije, saj je ta konec Slovenije avtodomom precej neprijazen, saj znaki na to na vsakem parkirišču posebej opozarjajo. Vidi se tudi da bi Bohinjci radi na debelo strigli ovce, saj za uro parkiranja zahtevajo 2,5€ in če bi perkirali tam celi dan, to znese kar lep kupček evrov. Naše izhodišče je bilo v Bohinjski bistrici, kjer smo tudi parkirali in prenočili na brezplačnem parkirišču v popolnem miru. Zjutraj smo se s kolesi…
Zadnji vikend pred novim šollskim letom smo se podali spet k severnim sosedom. Tokrat smo bili spet v dvojicah. S polžki smo se v petek dobili na St.Johann see, kjer smo po nekaj večernih kozarčkih v spokojni tišini prespali. Naslednje jutro smo se podali po kolesarski stezi proti toku navzgor. Odbrcali smo do mesta St. Oswald, kjer imajo lepo postajališče za kolesarje, katerega smo jasno preizkusili. Malo smo se zapletli v pogovor z domačini, kateri govorijo tudi slovensko. Obdelali smo…