V začetku tedna so bile želje in plani po kompasu usmerjeni v Avstrijo, malo raziskat še ne obiskane kraje Koroške, vendar je vremenska napoved obrnila stvari na glavo. Mihu je kolesarjenje v njegovih letih začelo smrdeti in ostal je doma, sicer s kup raznih zadolžitev, ampak vseeno, se je splačalo ostati doma. 🙂 Sobota je bila bolj kot ne deževna, zato sva se sama z Marijo zvečer vsedla v avtodom in se odpeljala proti morju. Za nedeljo je bil edino tam napovedan sonček. Parkirala sva v marini kjer je bilo prostora v izobilju. Noč je bila skoraj preveč mirna in tudi zjutraj ni nihče ropotal, zato sva spanec malo raztegnila. Oblaki so se začeli trgati, modrina neba se je pokazala v vsem sijaju in kolesarski dan je bil na vidiku. Konec dneva sva nakolesarila 40km, kar je za našega odraščajočega najstnika čisto nesprejemljiva številka. 🙂