Vremenska napoved je bila za vikend bolj kot ne žalostna, pa saj smo se na to letos že navadili. Od celega vikenda je bilo po besedah vremanarjev, le polovico užitnega saj je bilo za nedeljo zopet napovedano deževje. Lansko leto smo ugotovili, da kljub temu, da je naša dežela majhna, lahko pobegneš pred dežjem, no in tokrat smo to tudi storili. Na zahodu je že v petek rahlo deževalo in bolj kot sva se bližala vzhodu, boj jasno nebo je postajalo. Ja, spet sva bila sama, saj najin potomec nima več časa hodit z nama. Tako sva v petek prispela na najin večerni cilj, kjer sva tik ob jezeru na fajn top lokaciji parkirala. Obeti za mirno noč so bili kar dobri, edini obiskovalci so bili labodi, ki so v svojem miru križarili po jezeru. Se mi je kar fino zdelo, da ni treba daleč od doma, da se najde kakšen fleten plac. Za kakšen večerni sprehod je bilo prepozno, saj je bila zunaj že trda tema. Poletja je nepreklicno konec, dan je vedno krajši… Tudi midva sva pozno zvečer ugasnila kot dve izpraznjeni bateriji, saj je bil teden kar naporen.

Noč je bila mirna, in zbudila sva se naspana, sicer za soboto precej zgodaj. Ob pol osmi uri sva že iskala sonce po nebu. Ob zajtrku sva počasi dobivala družbo in kmalu se nama je posvetilo, da se bo začelo nekaj dogajat. In se je res. Na okno nama je potrkal prijazen domačin in naju prosil, če lahko malo preparkirava najin avtodomek, ker bodo imeli neko prireditev. Seveda bova, sem mu odvrnil in ga hkrati povprašal, kakšna prireditev naj bi bila. Imeli so krajevni praznik, ki sicer traja celi mesec in za soboto je bila na tem mestu na sporedu bogračijada. Uf fino, tega pa res ne smeva zamuditi. Takoj sem se ponudil za žiranta oz člana komisije in glej ga zlomka, domačini so bili takoj za to. Fino 🙂 No in pa, ker se ne spodobi čvekanje skozi okno, sem s steklenico Jegra stopil ven in nalil vsakemu po enega kratkega. Evo, komisija in tekmovalci smo se zmenili, kateri bograč bo najboljši, bilo je potrebno samo še počakati, da bo kuhan. Tekmovalcev in prijetne druščine domačinov nisva hotela motiti pri pripravah, zato sva se odpeljala na drugo stran jezera in tam na velikem parkirišču parkirala prav na sredo, v stilu petelina na vrhu gnoja. Po kofetku sva odbiciklirala po okolici.

Oblajala sva enepar jezerc in pa naraven rezervat za ptice in rastlinje. Dokler nisem na tabli prebral, da tam raste tudi mesojeda rastlina, nisem vedel, da ta pri nas sploh obstaja. Bližal se je čas kosila in bograč se mi je že prikazoval pred očmi, zato sva počasi obrnila kompas nazaj proti izhodišču. Prišla sva ravno pravi čas, ko je komisija že začela z ocenjevanjem vzorcev. Moje laične malenkosti, tam res niso potrebovali. Na štantu sva kupila dve šalčki za bograč po ceni 3€ za komad, potem gre pa po sistemu »jej kolikor lahko« Midva sva začela z degustacijo, Marija je omagala že pri drugi porciji, sam sem zdržal do četrte, do sedme, kolikor je bilo ekip, nikakor ni šlo. Žal zmagovitega nisva uspela poizkusiti, ga je prehitro zmanjkalo. Zmagal je jasno najboljši 🙂

Sita kot polha sva odšla do avtodoma, kjer sva na soncu pred avtodomom obsedela. Na mešanico bogračev sem nalil še vsebino pločevinke piva iz zadnjega potovanja po franciji in recept za lenobno predajanje soncu je bil popolen.
Kaj naj rečem, nadvse prijazni domačini v kombinaciji s sončnim vremenom in pa okoliškimi cestami za kolesarjenje v vaservagi, dajo rezultat res fajn vikenda. Tja se sigurno še vrneva.

Vse slike so klik ->tukaj.