Tri tedne je minilo od kar smo zadnjič vrteli kolesa na avtodomu. Vmes je stisnil polarni mraz, ki je seveda pustil svoj pečat, vsekakor je pa prinesel tudi naravni sneg. Končno. Tokratno smučkanje je bilo pri Italijanih, kateri so kar precej evrov cenejši od Avstrijcev. Petkov večerni prihod na običajno parkirišče ob progi je bilo zaprto oz rezervirano za press. Kaj zavraga se bo dogajalo? Naredil sem kratek obvoz in parkiral na malo višjem parkirišču, ki se je po več kot 10 letih obiskovanja tega smučišča z avtodomom izkazal za perfektno lokacijo. Le zakaj nismo že prej tam parkirali? Mir v vseh pogledih, in smučarska proga pred pragom vhoda v avtodom. Termometer zunanje temperature je pokazal zlobnih minus deset, ravno prav za večerni špancir. 🙂 Je bilo treba v izvidnico, kaj se bo dogajalo in pa po nakupu smučarskih kart za naslednji dan.

Če smo imeli na zadnjem smučanju ob obilnem minusu težave z elektriko, smo jih imeli tokrat s plinom za ogrevanje. Plinski regulator nam je naznanil, da tudi njega zebe. Težavo sem hitro odpravil in se zavlekel v posteljo.

Super mirna noč, kakršne tam že nakaj časa ni bilo, se je umaknila jasnemu jutru. Desetka pod ničlo je še vedno vstrajala. Čez dan je mraz popuščal in za nami je bila več kot odlična in sončna smuka.