Zimske počitnice – Marche
Zimske počitnice…
Letošnja zima sploh ni zimi podobna, lahko bi rekel, da je “kr neki”, mraza in snega ni, zato nam je bila odločitev, da gremo v italijansko pokrajino Marche bolj kot ne samoumena, saj tam še nismo bili, pa še blizu morja je. Upali smo na spomladanske temperature in toplo sončno vreme in naši upi so se uresničili, saj je bilo sonce že precej močno in termometer je splezal na toplih 22 stopinj.
V petek popoldne smo počakali še posadko iz Kamnika in počasi krenili proti večernemu cilju v obmorsko mestece Baccuco (45.173517 12.318970), kjer smo enkrat že prenočili. Zvečer smo prispeli v to mesto duhov, saj ni bilo žive duše. Zjutraj nas je sicer prebudil smetarski tovornjaček, drugače je bila pa noč zelo mirna. Počasi smo se podali naprej proti cilju dneva, to je bilo mesto Sassocorvaro. Parkirali smo brezplačno ob jezeru pod mestom (43.777815 12.488321).
Ogovoril nas je “domačin” Slovenec, ki živi v Italiji že 40 let. Zvedeli smo, da na tem mestu, kjer je bila prej neka zanikrna gostilna gradijo novo postajališče za avtodome. Poleti na jezeru prirejajo veslaške tekme, kopanje je pa sicer prepovedano, zaradi hidro elektrarne. Kakorkoli, obirali smo se toliko časa, da smo v mesto prispeli, ko je sonce počasi že zahajalo. Po ogledu mesta, smo se odpravili v edini odprti kafič v mestu in po težkih mukah kriljenja z rokami, le uspemo naročiti željeno. V mraku smo se spustili iz mesta nazaj do jezera, kjer smo tudi prenočili.
Zjutraj smo po kofetu in enem takratkem krenili naprej proti prvemu cilju dneva, to je bilo mesto Fermo. Parkirali smo brezplačno pri reševalni postaji, saj je bil tam edino dovolj raven prostor, da smo lahko pripravili kosilo 🙂 (43.161839 13.723015).
Mesto je zanimivo, zaspano, kafiči itak zaprti, no kakšen se najde, ki obratuje. Na vrhu mesta je lep park, ki nudi lep razgled na okolico, od morja do Apeninov. Odšli smo naprej do majhne vasice Moresco in želeli parkirati na postajališu za avtodome (43.086258 13.730863), vendar je bilo kjuzo, ker pozimi kao da ni turistov. Plac je sicer zelo lep, z vso oskrbo, voda je tudi tekla na pipi in če bi res imeli željo tam prenočiti, bi morali poklicat nekega dedka, da bi prišel za 10€ ketno spustit. No, parkirali smo pred vhodom in se odpravili na ogled vasice.
Itak spet vse kjuzo, domačini so poskriti v hišah, mi pa smo po ogledu počasi krenili naprej proti večernemu cilju, to je mesto Petritoli. Parkirali smo na lepem urejenem brezplačnem postajališču (43.073167 13.651176) in peš odšli v mesto. Mesto je lepo, še lepše je pa v večerni osvetlitvi. Precej pozno smo se vrnili in glede na to, da je bilo zvečer še 15 stopinj, smo izvlekli stole in mizo, ter zunaj pripravili skupno večerjo. Po večerni debati smo se počasi pospravili v postelje.
Zjutraj smo po ustaljenem ritualu odpeljali naprej proti mestu Offida. Tja smo prispeli v času malo bolj zgodnjega kosila. Parkirali smo na brezplačnem postajališču (42.936799 13.691517) Uvoz na samo postajališče je precej oster in drevo na ovinku ga je že precej naj****lo, saj je na višini alkovna že precej stolčeno. Po kosilu in dolivanju in odlivanju tekočin iz AD smo odšli v mesto. Samo mesto je še eno v množici takih malih mest. Življenje tam teče počasi, nobenemu se nikamor ne mudi in tudi nam se ni.
Po ogledu smo počasi krenili dalje do mesta Civitella del Tronto, kjer smo parkirali na parkirišču pod mestom (42.773634 13.670014). Vasica je zanimiva, posebej še zato, ker smo našli ulico, široko le toliko, da se po njej lahko sprehodi le en v eni smeri. Kafiči jasno zaprti, v edini odprti mini tgovini pa za piva še niso slišali. Grajsko obzidje baje nudi krasen razgled, vendar je bilo zaprto zaradi obnove. Del, ki je bil pa odprt za ogled, je bil pa zaprt, ker smo bili “prepozni”. V tem letnem času je odprto samo par uric na dan, ker so italjani ugotovili, da turistov itak ne bo.
Z dolgimi rilci smo se vrnili nazaj do avtodomov. Za popravek razpoloženja smo se odpravili do morja, kjer smo tudi prespali (43.151706 13.814538). Zjutraj je Tatjana oznanila slabo novico, da morata z Bojanom žal potegniti domov, zaradi službenih obveznosti 🙁 Novice niso bile ravno najlepše, saj smo tako ostali brez dobre družbe. Sami smo nadaljevali pot proti mestu Loreto, kjer smo parkirali na plačljivem postajališču (43.441622 13.614264) za 2,5 € za pol dneva. V samem mestu smo spet ugotovili, da se je življenje ustavilo že pred mnogimi leti in da “izven sezone” kao ni turistov in temu primerna je tudi gostinska ponudba.
No, na glavnem trgu smo uspeli najti kafič. Na soncu, ki se je sramežljivo na cajte skrivalo za oblaki smo malo posedeli. Nato smo krenili proti cilju dneva, to je bilo brezplačno postajališče v Corinaldu (43.646974 13.048961). Sledil je večerni ogled mesta in nakup lokalnih mesnih specialitet. Ob povratku iz mesta nazaj, je bil parkiran zraven nas avtodom od Mojce in Tomaža. Srečanje je bilo povsem slučajno, sicer pa v takem času kolovratijo okoli vgravnem samo slovenski avtodomi 🙂
Zjutraj po obisku pri “sosedovih” mi krenemo dalje proti Mondaviu, kjer smo parkirali na vaškem štelplacu (43.674629 12.966867), jasno brezplačno, kjer imajo vodo in pa tudi izpustno rampo. Vasica je zanimiva, saj imajo razstavljene oblegalne naprave, s katerimi so svoje cajte tujci oblegali mesto. V vasici smo bili lokalna atrakcija, saj zgleda že en lep cajt niso videli turistov in jaz s svojim big Canonom se pač nisem mogel pomešat med tistih sedem domačinov, ki so bili v vasi.
Počasi kot megla smo se odvlekli nazaj do AD in se odpeljali do Gradare, kjer smo parkirali na plačljivem parkirišču (43.940948 12.771363). Poleg nas sta bila še dva AD parkirana vsak v svojem vogalu. Za 5€ si kupite prostor na parkplacu, v ceni imate pa še vodo v vogalu parkirišča in pa odtok odpadne vode iz AD. OK, glede na to, da je tudi pozimi tole parkirišče plačljivo, so obeti dobri. Pričakovanja za ogled mesta so velika in najmanj, kar sem pričakoval je bil rdeč tepih pred grajskimi vrati in pa enepar hostes za spremstvo po mestu. No, pa smo šli pogledat. Ja, ni bilo nič drugače kot v prejšnjih vaseh. Kafiči zaprti, mesto prazno, je bil pa odprt muzej v gradu.
Jupi, gremo zapravt kakšen evro. In smo šli. Miha je imel gratis, kljub svoji višini, midva z Marijo pa vsak po 4€. Notranjost je zanimiva, še posebej za zgodovinoljubce. Po ogledu pičimo mi dalje na končno destinacijo dneva. Zvečer smo parkirali v Mesoli na brezplačnem štelplacu (44.923231 12.234601). Brzinski ogled majhnega mestnega središča je ravno prav za noge pretegnit. Nakupili smo še nekaj lokalnih specialitet, povečerjali in se spravili spat.
Pozno zvečer je zraven nas parkiral še en kamper. Ziher je slovenec, sem si mislil in že sem štel ovčke v snu. Zjutraj sem dvignil roleto, malo čukasto pogledal sosedov kamper, nato pa planil v smeh. Zraven je bila parkirana sestra Damjana s familijo 🙂 Če bi se zmenili, se nebi mogli tako ujet, kaj šele slučajno. Spet klasika, kofetek, pa takratki zraven, debata, smeh in pa mahanje v slovo, vsak na svoj konec. Mi proti domu, sosedje pa proti jugu. Spotoma smo se pred Benetkami ustavili še na šoping, nakupili precej oblačil in popoldne prispeli domov.
Italijani zgleda živijo samo od pomladi do jeseni, pozimi se jim ne dogaja nič. Pohvalno je to, da na vseh postajališčih deluje pipa z vodo, drugega pa z avtodomom ne potrebuješ. Vreme smo imeli več kot zadovoljivo. Prevozili smo okoli 1400km.
Slike so tukaj: